Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dvostranska pogodba, kar pomeni, da imata obe pogodbeni
stranki od nje določene koristi in obveznosti. Gre za pogodbo, v kateri se ena stranka zaveže, da bo v
zameno za nego in oskrbo drugi stranki izročila nekaj vrednega, običajno nepremičnino. Oseba, ki
nudi oskrbo, torej prejme v lastništvo nepremičnino, katere lastnik je oskrbovanec. Obe pogodbeni
stranki, preživljanec in preživljavec, sta dolžni izpolniti svoje obveznosti, saj v nasprotnem primeru
pogodba o dosmrtnem preživljanju postane neveljavna.

Omeniti je treba, da pogodba o dosmrtnem preživljanju velja kot dednopravna pogodba. Ključna
sestavina te pogodbe je prenos lastništva nepremičnine na osebo, ki nudi oskrbo oziroma preživlja
osebo, ki je prvotno lastnica te nepremičnine. Premoženje, ki se bo preneslo, je vnaprej določeno v
sami pogodbi. Nepremičnina, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se po smrti
oskrbovanca več ne vključuje v dedno maso. V praksi pa lahko pride do težav, saj se dediči pogosto
ne strinjajo s tem prenosom. Ravno zato je izjemno pomembno, da je pogodba o dosmrtnem
preživljanju sklenjena dosledno in na pravilen način, da je dediči kasneje ne morejo izpodbijati.
Pogodbo običajno skleneta osebi, ki sta v sorodstveni povezavi, vendar to ni nujno. Oskrbovanec jo
lahko sklene tudi s tretjo osebo.

Kaj vse mora vsebovati pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je v praksi običajno sklenjena med starejšo in mlajšo osebo.
Razlog za to je, da starejša oseba pogosto ne more več skrbeti zase, niti fizično niti finančno, zato skrb
prevzame mlajša, delovno sposobna oseba. V zameno za to nego starejša oseba mlajši osebi v
lastništvo prenese del svojega premoženja. Pomembno je, da mlajša oseba, ki prejme nepremičnino,
skrbi za starejšo osebo do konca njenega življenja. Ena izmed ključnih sestavin pogodbe je jasna
določitev obveznosti in premoženja, ki ga bo oseba podarila v zameno za nego. Poleg tega lahko
preživljavec prevzame tudi odgovornost za vzdrževanje bivalnih prostorov in podobne naloge. V
pogodbi se tako osebi dogovorita, kaj vse bosta vključili v razdelek obveznosti. Pomembna
informacija je tudi ta, da se na preživljavca prenese le dogovorjeno premoženje, ne pa tudi dolgovi
oskrbovanca.

Kakšna je razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in ostalimi pogodbami?

Glavna razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in drugimi pogodbami je ta, da pogodba o
dosmrtnem preživljanju predvideva sorazmerno dajatev. To pomeni, da ta vrsta pogodbe določa
pogodbeno obveznost vsake od vključenih strank. Pomembno je, da je pogodba o dosmrtnem
preživljanju sklenjena v obliki notarskega zapisa. Za prenos lastninske pravice nad nepremičnino je
ključno, da preživljavec predloži mrliški list in pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki mora biti, kot že
omenjeno, sklenjena v obliki notarskega zapisa. Ta vrsta pogodbe predvideva enakovredno dajatev,
ki se določi na podlagi pričakovane življenjske dobe oskrbovanca.

Ali lahko pogodbeni stranki pogodbo o dosmrtnem preživljanju prekličeta?

Glede na naravo same pogodbe, ki je sklenjena v skladu z interesi obeh pogodbenih strank, je vsebina
stvar individualnega dogovora med strankama. V praksi to pomeni, da se lahko stranki dogovorita
tudi za preklic že obstoječe pogodbe. Preklic pogodbe o dosmrtnem preživljanju je možen le, če se
stranki vnaprej dogovorita o tem, pri čemer je priporočljivo, da se takšen dogovor sklene v ustrezni
pravni obliki, da bi bil pravno veljaven.

V praksi lahko pride do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju, na primer, če bivanje strank (če
živita skupaj) postane neznosno. Dovolj dober razlog za preklic pogodbe je tudi, če ena od
pogodbenih strank ne izpolnjuje svojih obveznosti ali ne upošteva določil, ki so zapisana v pogodbi.
Preklic pogodbe o dosmrtnem preživljanju se izvede na sodišču. Če je bila lastninska pravica že prenesena na preživljavca, mora ta vrniti premoženje oskrbovancu. To premoženje se nato ponovno
vključi v dedno maso, ki jo po smrti oskrbovanca dedujejo dediči.

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju je mogoče preklicati tudi na zahtevo le ene pogodbene stranke,
vendar morajo biti za to utemeljeni razlogi. Prav tako je možno pogodbo izpodbijati, vendar je za
uspešno izpodbijanje ključno, da obstajajo dovolj utemeljeni razlogi. Eden izmed teh razlogov je, da je
bila oseba, ki je pogodbo podpisala, bolna, neprištevna, zlorabljena ali prisiljena k podpisu.
Pomembno pa je tudi, da se izpodbijanje izvede v določenem časovnem roku, saj po njem
izpodbijanje pogodbe zastara.

Kdaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju neveljavna?

Pogodbeni stranki lahko zaradi kateregakoli razloga v času trajanja pogodbe skleneta sporazum o
prenehanju veljavnosti pogodbe. To v praksi pomeni, da mora oskrbovanec vrniti plačilo rente ali
vseh prejemkov, ki so bili del preživljanja. Enako velja tudi za preživljavca, ki mora vrniti nepremičnino oziroma del premoženja, ki je bil sestavni del pogodbe. Pogodba lahko preneha veljati na zahtevo ene od strank ali na zahtevo obeh strank. Če preneha veljati na zahtevo ene stranke, je to običajno zato, ker se druga stranka ne drži svojih pogodbenih obveznosti.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je neveljavna, če obstaja napaka volje, ki bi lahko vplivala na
odločitev pri sklenitvi pogodbe. Napaka volje je definirana kot grožnja za sklenitev pogodbe, zmota
glede predmeta, ki se prenese, ali zmota glede osebe, ki je vključena v pogodbo. V primeru, da so te
napake prisotne, lahko pogodba postane neveljavna, saj ni bila sklenjena v skladu z resničnimi in
prostovoljnimi nameni pogodbenih strank.

Kaj vse mora vsebovati pogodba o dosmrtnem preživljanju, da je veljavna?

Za veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju je ključno, da vsebuje vse zakonske elemente. Na
jasen način mora biti opredeljeno, katere so pravice in obveznosti posamezne pogodbene stranke.
Pomembno je tudi, da je določena denarna renta ter da je jasno opredeljeno, kaj vse sodi v nudenje
nege in pomoči na domu, kot tudi, kaj vse vključuje vzdrževanje doma in okolice. Vse te sestavine
oziroma elementi so stvar individualnega dogovora obeh pogodbenih strank, saj se lahko vsebina
pogodbe prilagodi potrebam in željam obeh strani.

Ali lahko nujni dediči izpodbijajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju?

Če je pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena na veljaven način, se predmet pogodbe oziroma
premoženje, ki je vključeno v pogodbo, ne všteva v dedno maso po smrti oskrbovanca. Dediči tako po
zakonu tega premoženja ne morejo zahtevati. Lahko pa zahtevajo ugotavljanje ničnosti pogodbe,
vendar morajo imeti dovolj dokaznega gradiva, da podprejo svojo trditev. Preklic pogodbe o
dosmrtnem preživljanju torej ni enostaven, saj morajo za to obstajati utemeljeni razlogi.